Se vprašanje Alojza Urana v javnosti obravnava preveč?

Požareport je včeraj objavil pismo, ki ga je škof Uran napisal in poslal 11-im slovenskim škofom, kot sam pravi, bratom v škofovstvu. Kot je zapisal Bojan Požar, pa se eden od 11-ih škofov odločil, da je prav, da to pismo pride tudi v javnost, zato ga je posredoval Bojanu Požarju, lastniku strani Požareport. Da je pismo pristno in da so slovenski škofje prejeli pismo upokojenega nadškofa Urana, v katerem ta podrobno opisuje potek svojega "izobčenja", so kasneje potrdili tudi na Slovenski škofovski konferenci.
Pismo pa je na nek način šokantno oziroma bolje rečeno žalostno branje. V njem se je škof Uran škofovskim kolegom pritožil, da mu ne v Vatikanu ne na apostolski nunciaturi v Sloveniji nihče ni pisno pojasnil, zakaj ga je izgon doletel. Razlog za takšen ukrep mu je 31. maja letos pojasnil šele prefekt kongregacije za škofe v Rimu kardinal Marc Ouellet. »V pogovoru z njim sem šele prvič jasno izvedel za vsebino temeljne obsodbe: domnevno očetovstvo,« je zapisal Uran. Sam sicer zanika, da bi imel otroke, in je pripravljen opraviti tudi test očetovstva.
Dolgo pismo »bratom škofom« vsebuje tudi opis Uranovega čustvenega doživljanja vsega dogajanja. Citiramo: »Izgon iz domovine, v kateri sem zvest in z ljubeznijo služil Sveti Cerkvi in svojemu narodu, 42 let v duhovništvu in zadnjih 20 let kot škof, je zelo huda kazen, ki je globoko zaznamovala moje življenje. Sedaj, postaran in bolan, potreben pomoči in nesposoben samostojnega življenja, mi je ukazano, naj zapustim svojo domovino. Izgnan sem iz svoje krajevne Cerkve, ki sem ji vedno služil s popolno predanostjo. Ostajam globoko prizadet in začuden tudi nad samim načinom izgona. Naložena mi je bila cerkvena kazen, ne da bi bila prej dokazana in predstavljena moja krivda. Zato menim, da je ta kazen krivična. »
Dodal je še, da so zadnji dogodki, z vsemi posledicami, močno načeli njegovo psihofizično stanje in bili že najtežja pokora, zato prosi, naj se upošteva njegovo zdravstveno stanje in naj se mu naložena kazen omili v možnost čimprejšnjega stalnega bivanja, v zavodu Svetega Stanislava.
To se ne ujema povsem z njegovo javno izjavo, ki jo je pred tednom dni sopodpisal z Antonom Stresom, v kateri je sporočil, da navodila iz Vatikana sprejema v pokorščini in da jih bo upošteval. Pri tem »zamiku« v stališčih pa je treba upoštevati, da je bilo včeraj objavljeno pismo zasebno, namenjeno zgolj slovenskim škofom.
In ravno zato nas danes zanima, ali menite, da se javnost preveč ukvarja s situacijo Alojza Urana oziroma ali bi morali spoštovati zasebnost in notranje zadeve Cerkve?