Stari znanec: Vladimer Boisa

Vladimer Boisa (205 cm), 04.07. 1981

Član gruzijske reprezentance, lani član KK Union Olimpija

Na fotografiji: Vladimer Boisa in Nikos Tckitišvili

Kako ste analizirali tekmo Slovenija Gruzija?
Pozna se, da je Slovenija igrala veliko evropskih in svetovnih prvenstev, mi pa smo novinci na takšnem tekmovanju. Izgubli smo 21 žog, Slovenija je prišla do odprtih metov, pa tudi naša zbranost ni bila na nivoju.
Je bila javnost oziroma so bili navijači razočarani nad porazom proti Sloveniji?
Ne, mislim, da ne. Mi smo proti Sloveniji in tudi proti Rusiji morali prikazati borbeno igro in smo jo. Nobeden ni od nas zahteval, da ti dve tekmi zmagamo. Mi smo sem prišli po tretje mesto v skupini D.
Koliko je res na tem, da vam je gruzijski predsednik Mihail Sakašvili, ki vas spremlja v Klaipedi, obljubil kar precejšnje denarne nagrade za uspešno igranje?
On nam je ponudil za vsako zmago v skupini 70 tisoč ameriških dolarjev za vso ekipo. To si razdeli 12 igralcev. Če nam uspe priti v drugi del tekmovanja (3.mesto v skupini D), pa si bomo razdelili še 500 tisoč dolarjev. Če nam v ponedeljek uspe premagati še Bolgarijo bomo rezultatsko pisali zgodovino, vsak pa bo zaslužil 60 tisoč ameriških dolarjev.
S čim ste si zaslužili tako radodarno pozornost predsednika države? Je bil sam kdaj košarkar?
Predsednik je velik gruzijski patriot. Vsaka ekipa, vsak posameznik, ki nastopa na velikem tekmovanju dobi podporo. Zgodi se, da recimo en gruzijski mogotec želi sponzorirati športnika ali ekipo in obljubi 100 tisoč dolarjev. Pa se oglasi predsednik, ali celo kdo drug in poviša sponzorstvo na 200 tisoč. Mi smo že ob uvrstitvi na evropsko prvenstvo prejeli, vsak po 20 tisoč dolarjev. Kdaj so slovenski igralci dobili takšne zneske? Pri nas je vse drugače. Mi tudi, če ne bi dobili denarja, bi igrali s srcem, kot družina. Igramo za navijače, ki jih je tukaj več kot tisoč. Resnični si želimo uvrstiti v drugi del tekmovanja.
Največje ime gruzijske košarke je center Zaza Pachulia (Atlanta Hawks). Kakšen status ima v reprezentanci, med soigralci, med navijači, v državi?
On je tako veliko ime, da ne sme odpovedati nastope za reprezentanco. In če igra on, velja to tudi za nas. Vsak ga pozna. Tudi FIBA ga dobro pozna, prav tako sodniki. Saj je podobno tudi z Dirkom Nowitzkim, lani v Turčiji s Hedojem Turkoglujem, pa Goranom Dragičem.
No, Dragič še ni zaščiten pri sodnikih.
Pa bo, čez dve leti. Da se vrnem k Pachuliji. Vsi ga poznajo. Drugače pa je odličen košarkar. V igri 1:1 je domala neustavljiv. Velikokrat, najprej skuša izsiliti osebno napako, šele nato gre na koš. Zato je nad njim dosojenih toliko osebnih napak.
Kakšen status Pachulia uživa v Gruziji? Ali pa, kako v Gruziji živi vsem poznana oseba?
Če si vrhunski športnik oz. znana, slavna oseba imaš samo minuse. Ne smeš hoditi ven, ne smeš delati neumnosti, vsak, ki pride mimo želi od tebe denar. Sploh ne vem, če imaš kakšen plus. (smeh). Pa povej ti, če imaš kakšen plus. Recimo Pachulia se dobro počuti kot košarkar in kot človek. Ko on pride na igrišče vsi navijači vstanejo in mu plsokajo. V Gruziji ti nobeden ne da zastonj zemljišča ali stanovanja.
Kako si zadovoljen s statusom v reprezentanci?
Zadovoljen bom, če bomo tretji v skupini. Ni pomembno koliko in kako bom jaz igral. Tretje mesto je naš skupni cilj.
V reprezentanci je tudi tvoj dve leti mlajši brat Anatoli. Slovenija je denimo svetovni rekorder po številu reprezentančnih bratih (Dragič, Lorbek, Udrih, Murič). Kako doživljaš bratovo prisotnost v ekipi?
Z Anatolijem sva reprezentančna soigralca že sedem let. To je zelo lepo, še posebej pa godi staršema. Anatolija vidim samo poleti in sem vesel, ko sva skupaj. Tudi cimra sva. On je v Gruziji zelo cenjen košarkar. Vedno igra v klubu, ki ima največ denarja. V ekipi, ki ima denar in želi postati državni prvak, igra moj brat. In tako že sedem let. In verjetno bo tako še naslednji pet, šest let. Anatoli je zelo hvaležen igralec.
Lani si sezono končal pri Unionu Olimpiji. Letos očitno ne boš nadaljeval v Ljubljani!?
Nekaj bom že. Na prvem mestu je evropsko prvenstvo, potem ostalo. Zagotovo ne bom ostal brez kluba. O Unionu Olimpiji ne bi preveč govoril. Ljudi, ki tam delajo, zelo dobro poznam in verjamem, da delajo v dobro kluba. Rad bi poudaril, da je Ljubljana moje mesto in tu bom ostal po koncu kariere. Moja žena je Slovenka, otroci bodo tu hodili v šolo. Četudi žena in otroci ne bi bili Slovenci, bi vseeno ostal v Ljubljani.
Kakšne možnosti pripisuješ slovenski reprezentanci?
Slovenija bo prišla do četrtfinala, potem pa je vse odvisno od dnevne forme in v kakšnem stanju je ekipa. Spomni se evropskega prvenstva pred dvema letoma. Francija ni poznala poraza, potem pa je v četrtfinalu naletela na Španijo, ki pa je pred tem igrala slabše. InFrancozi so se poslovili od boja za medalje. Veliko je odvisno na koga naletiš v četrtfinalu.