Kar dolgo smo bili s slovenskimi košarkarji in vsemi najboljšimi svetovnimi ekipami, ki so se v Turčiji merile na 16. Prvenstvu v zgodovini. Svetovni prvaki so postali Američani, ki v finalu niso imeli težkega dela proti domači reprezentanci. Igralci iz lige NBA so kar dostojno zamenjali, imensko precej močnejšo ekipo, ki je pred dvema letoma postala olimpijski prvak v Pekingu. Dominanco je potrdil 21-letni Kevin Durant, ki je bil izbran za najboljšega igralca prvenstva. Družbo mu v najboljši peterki delajo še: turški kapetan Hedo Turkoglu, vodilni igralec bronastih Litovcev Linaz Kleiza, enfant terible evropske košarke, Srb Miloš Teodosič in najboljši strelec prvenstva Argentinec Lois Scola. V vrhu so za največje presenečenje poskrbeli Litovci, ki so z vrhunskim trenerjem Kestutisom Kemzuro prikazali vrhunsko košarko in le z enim zvezdnikom, Linasom Kleizo, pokazali, kako je mogoče s kolektivno igro in odlično navezanost na trenerja poseči po medalji. Litva je v malem finalu porazila Srbijo, ki je bila očitno preveč v šoku po porazu v polfinalu proti Turkom.
Med vso svetovno elito je mesto našla tudi slovenska reprezentanca. Z mešanimi občutki potujemo domov in se sprašujemo, kaj je povzročilo precejšen odklon igre v zaključku prvenstva od igre, ki je krasila Slovence do osmine finala. Dejstva so jasna in znana. Slovenija se je prvič, v dveh nastopih na svetovnih prvenstvih, uvrstila v četrtfinale in s tem dosegla zgodovinski rezultat. Ob porazu proti ZDA, so po vrsti padale Tunizija, Hrvaška, Brazilija, Iran in Avstralija. V četrtfinalu so nas šokirali »leteči« Turki, v boju za razvrstitev od petega do osmega mesta pa sta sledila še poraza proti Španiji in Rusiji. Je slovenska košarka res del svetovne elite? Trdno sem prepričan, da je, kajti igre in konec koncev uvrstitev med osem najboljši ekip na svetu so potrdile kakovost, ki jo imajo slovenski košarkarji. Tudi nov selektor na velikih tekmovanjih, Memi Bečirovič se je izkazal in to v tolikšni meri, da so slovensko reprezentanco pohvalili vsi, ki so prvenstvo spremljali v živo. Tisto, kar je bilo nujnega, je reprezentanca osvojila. Še celo več. Selektor Bečirovič je vzpostavil pristen stik z igralci in ko so le ti, ujeli razumevanje njegove filozofije, je bila slovenska igra kot iz pravljice.
Za dve milijonski narod je to sijajen uspeh, pravijo tuji strokovnjaki. Vendar pa se, morda samo pri slovenskih generalih in novinarjih, skriva tančica skrivnosti. Slovenija je prvenstvo končala s tremi porazi. Samo gola zmaga proti Rusiji bi odstranila vse dvome o razsežnosti reprezentance in njene igre. V tem primeru bi ne bilo, še tako ostrega škodoželjneža, ki bi ob porazih s finalistoma svetovnega prvenstva in aktualnimi evropskimi ter prejšnjimi svetovnimi prvaki, našel kritične besede na račun predstav naših košarkarjev. Morda so se naši ambiciozno izpraznili, ko so dosegli želen cilj, morda je poraz proti, letos sanjskim Turkom, povsem raztrgal samozavest košarkarjev, ki sicer imajo v karieri za seboj cel kup težkih in odločilnih tekem!? Slabše predstave gre tudi na račun številnih manjših poškodb, pa celo težjih prebavnih motenj in pomembni vlog, ki so jih nekateri igralci okusili prvič. No, dejstvo je, da ekipa, ki je do osmine finala na vse pretege poudarjala izjemno vzdušje v garderobi, kasneje ni dihala z enimi pljuči. Stvari se na igrišču niso odvijale, niti približno podobno, kot na prejšnjih tekmah. Španija je bila je bila tri četrtine tako slaba, kot je morda nikoli ne bomo videli, Rusi pa so ob koncu, že skoraj izgubljene tekme, ostajali sami in so morali za zmago in sedmo mesto, le zadeti vse ponujene proste mete. Slovenskim košarkarjem je ob koncu prvenstva zmanjkalo goriva, energije in predvsem žara. Ni bilo gorečih oči, trganja po parketu in trmaste volje, ki bi jih pripeljala do končnega vtisa, s katerim bi se ponašali vsi slovenski ljubitelji košarke. Igralci so na zadnjih tekmah delovali precej nervozno, se ukvarjali s slabimi sodniki, to velja tudi za selektorja in dejstvo je, da ko je šlo enkrat slabo, ni bilo človeka, ki vse skupaj zlil v homogeno tvorbo. Žal se bo, v vse prevečkrat nerealno kritični javnosti, našlo precej takih, ki bodo omaloževali nastop na Mundobasketu. Vsake oči imajo svojega malarja, pravi star slovenski rek. In da ne bo pomote! Osmo mesto med vso svetovno elito, bo za večno ostal zapisan v zgodovini slovenske reprezentančne košarke, le napake vseh akterjev se morajo priznati in popraviti, ali odpraviti, najkasneje do evropskega prvenstva prihodnje leto v Litvi. Takrat bi slovenska reprezentanca, tudi z Lorbkom, Udrihom, Smodišem, morala imeti cilj, osvojiti prvo medaljo na velikih tekmovanjih.
Vrstni red svetovnega prvenstva v košarki, Turčija 2010
1 ZDA
2 Turčija
3 Litva
4 Srbija
5 Španija
6 Argentina
7 Rusija
8 Slovenija
9 Brazilija
10 Avstralija
11 Grčija
12 Nova Zelandija
13 Francija
14 Hrvaška
15 Angola
16 Kitajska
… Nemčija, Portoriko, Iran, Libanon, Slonokoščena obala, Kanada, Jordanija, Tunizija














































