Usoda blejskega otoka

Se še spominjate, kako burne razprave so potekale pred leti, ko so na slovenskem biseru – blejskem otoku začeli pobirati vstopnino? In če je razprava o tem sčasoma zamrla, pa nikakor niso zamrla prizadevanja tako države na eni strani kot tudi cerkve na drugi, da glede lastništva otoka in objektov na njem dosežejo svoj prav.

Cerkev je upravljavec otoka od leta 1992, ves ta čas pa je z denacionalizacijskim zahtevkom terjala tudi lastništvo nad celotnim otokom, saj je dobila v last le cerkvico in zvonik. In ker so vsa slovenska sodišča, tudi ustavno, njene zahteve zavrnila, se je cerkev na koncu obrnila tudi na evropsko sodišče za človekove pravice.

A tik preden se je konec leta 2008 zamenjala vlada, je takratni minister za kulturo Vasko Simoniti s cerkvijo sklenil tale dogovor: Cerkev umakne pritožbo na evropskem sodišču, v zameno pa dobi otok v brezplačen najem za 45 let in v svojo last objekte na otoku.

Prejšnji najemnikov objektov na otoku Ervin Jureša je bil takrat ostro proti cerkvi kot lastnici objektov, češ da je slab gospodar, Danica Sebanc iz družbe sv. Martina, ki upravlja z otokom, pa se seveda s tem ni strinjala – cerkev mora biti lastnik objektov in tudi otoka.

Takratni sporazum je torej prinesel vsaki strani nekaj, a Simonitijeva naslednica Majda Širca je po prevzemu kulturnega ministrstva ocenila, da je bil sporazum spisan mimo zakonov, zato so vložili tožbo za razveljavitev sporazuma. Kranjsko sodišče je predlagalo mediacijo, ta se je sicer začela, a kmalu tudi propadla in zdaj se s tem spet ukvarja sodišče. Konec marca se je končal dokazni postopek in usoda blejskega otoka bo tako znana še v tem mesecu.

In kaj o vsem tem menite vi? Kdo bi moral imeti v lasti blejski otok?